Kaj če prijavitelj poda neresnično prijavo?

Čeprav se Direktiva nikjer v besedilu ne sklicuje na izraz “dobra vera”, pa lažne prijave žvižgačev omenja v uvodni izjavi 32, v kateri pojasnjuje razloge za pogoj za zaščito poročevalcev, kot je opredeljen v členu 6(1)(a) Direktive.

V skladu z navedeno uvodno izjavo naj bi pogoj zagotavljal zaščito pred zlonamernimi poročili. Zahteva namreč, da mora imeti oseba, ki poroča, utemeljene razloge za prepričanje, da so bile informacije o kršitvi, o kateri je poročala, v času poročanja resnične in da so te informacije spadale na področje uporabe Direktive. Ta pogoj bi moral delovati kot ključno varovalo pred zlonamernimi in neutemeljenimi ali zlorabljajočimi poročili ter zagotavljati, da poročevalci, ki namerno in zavestno poročajo napačne ali zavajajoče informacije, niso upravičeni do zaščite pred povračilnimi ukrepi.

Lažne prijave žvižgačev v skladu z zakonom EU o žvižgačih

Pristop, ki ga je izbrala direktiva, se ne zdi najboljši. Vsaj ne za poročevalce. Zakon EU o prijavljanju nepravilnosti zahteva določeno stopnjo verjetnosti glede resničnosti informacij. Pomembno področje uporabe direktive v času poročanja s strani osebe, ki poroča. Direktiva ne predvideva izpodbojne domneve, da je ta pogoj izpolnjen, dokler se ne dokaže nasprotno. To pomeni, da dokazno breme je na strani prijavitelja. večinoma kot šibkejša stranka v postopku, kar znatno poveča njeno pravno tveganje.

Razjasnitev nejasnosti v zvezi s pravnimi standardi v zakonu o lažnem obveščanju o nepravilnostih

Zakon o žvižgaštvu ne opredeljuje pravnega standarda “razumnih razlogov” in to prepušča nacionalnim zakonom. Poleg tega to ni edini pravni standard, ki velja za to stanje. In sicer informacije o kršitvi, na katero se nanaša obravnavani pogoj. V členu 5 so opredeljene kot informacije, vključno z utemeljen sumo dejanski ali morebitni kršitvi. Ki se je zgodil ali se bo zelo verjetno zgodil. Ni jasno, zakaj je v tej opredelitvi uporabljen izraz “utemeljen sum”. Medtem ko člen 6 od prosilca zahteva “razumne razloge”. Ti pravni standardi imajo lahko v nekaterih nacionalnih zakonodajah zelo različen pomen. To bo zagotovo povzročilo še večjo zmedo.

Razlikovanje med stopnjami prijave v dobri veri pri zaščiti žvižgačev

Vsekakor pa ne vsa poročila z nižjo stopnjo verjetnosti, kot je zahtevana “utemeljena podlaga” (ali “utemeljen sum”). To je treba nujno enačiti z namerno napačnimi in zavajajočimi poročili. Če razumemo dobronamerne poročevalce kot vse tiste, ki namenoma ne predložijo napačnih in zavajajočih poročil. Direktiva očitno deli osebe, ki poročajo v dobri veri, na dve dodatni skupini. Tisti z več in tisti z manj dobre volje. Ta razlika še zdaleč ni nepomembna, saj je od nje odvisna zaščita pred povračilnimi ukrepi.

Poleg namerno neupravičenih prijaviteljev tudi prijavitelji z “manj” dobre volje. ki ne dokažejo zadostne stopnje verjetnosti resničnosti informacij v času prijave, se ne bodo mogli sklicevati na zaščitne ukrepe proti povračilnim ukrepom. Poleg tega se tudi dejstvo, da se prijavljene kršitve izkažejo za utemeljene. To ne bo omogočilo dostopa do zaščitnih ukrepov poročevalcem z “manjšo” dobro vero. Nasprotna situacija, v kateri poročevalec v “večji” dobri veri sporoči informacije, ki se pozneje izkažejo za neresnične. Vendar še vedno uživa zaščito, kar se zdi veliko manj pomembno.

Ponovna opredelitev zlonamernosti kot pogoja za zaščito pred povračilnimi ukrepi

Namesto pozitivnega pogoja iz člena 6 direktive EU o žvižgačih, bi bilo morda primerneje, da bi bila zlonamernost opredeljena kot negativni pogoj za zagotavljanje zaščite pred povračilnimi ukrepi. Podobno kot v določbi člena 23(2), kjer je treba določiti kazni za poročevalce, če se ugotovi, da so zavestno sporočili napačne informacije, bi lahko pod enakim pogojem opredelili zavrnitev zaščite. Takšna rešitev bi bila preprostejša, pomenila bi manjše pravno tveganje za poročevalske osebe, namen iz uvodne izjave 32 pa bi bil še vedno dosežen. Države članice lahko takšno rešitev še vedno uvedejo v svojo nacionalno zakonodajo, saj je to ugodnejša določba za pravice poročevalcev.


Preberite več


Brezplačna rešitev